TELEFONSKI  KLIC JE POSTAL POT

"Vid, živjo, kako si? Povej mi, a bi bil ti pripravljen za letos prevzeti vodenje oratorija, ker ... »
To je bil stavek, ki je za mene postal velika življenjska prelomnica. Pa ne, da sem se tega takrat zavedal, saj sem to s premišljevanjem in refleksijo svojega življenja ugotovil šele nekaj časa nazaj. Kateri dogodki so imeli pečat na moje življenje? Katere odločitve so oblikovale življenje, ki ga danes živim?

Kot otroci smo vsi imeli sanje in želje, da postanemo nekaj več, takrat smo to imenovali "sanjski poklic". Poudarek smo namenili predvsem delu osrečevanja, predvsem osrečevanju sebe, velikokrat je bilo namreč slišati: "Najdi si poklic, ki te bo osrečeval, pa ti ne bo nikoli težko delati". Domišljija je norela, raziskovalec, veterinar, detektiv, gasilec ... vse te odkritosrčne otroške ideje, ki v veliki večini kasneje odplavajo v poplavi informacij in obveznosti, s katerimi nas življenje zalije. Nemalokrat se človek vpraša, kako je to lahko pošteno, kje je pravica v tem, da vsi otroci ne dosežejo svojih sanj, pa naj bo omejitev njihova genetika, okolje ali nepričakovana situacija oz. nesreča, kako lahko živimo v tako razvitem svetu, pa vendarle kot družba ne moremo poskrbeti za uresničitev še tako preprostih, otroških sanj. Večino svojega življenja si na to postavljeno vprašanje nisem znal odgovoriti, mogoče pravega odgovora še danes nimam. Sem pa našel pot, ki ustvarja notranji mir, srečo in ljubezen in to pot imenujem pot služenja.

Pred petimi leti se mi je s telefonskim klicem odprl nov svet oz. nov pogled na svet. Dokler človek živi v krogu popolnega prepričanja, da bo vse tako, kot si je zamislil, da bo vse varno, samo da ne stopi iz območja svojega udobja, bo težko razumel neskončno število različnih pogledov na življenje.

...