Lega. Cerkev stoji na 392 metrov visokem, razglednem in z vinogradi zasajenem Velikem Vinjem vrhu nad Šmarjeto, v območju enega največjih dolenjskih železnodobnih gradišč. Pri cerkvi raste mogočna lipa.

Zgodovinski in umetnostnozgodovinski pregled. Na Velikem Vinjem vrhu, ki dominira nad reko Krko, je bila že v prazgodovini ena največjih železnodobnih (halštatskih) naselbin na Slovenskem. Ta prostor se omenja tudi v starejših srednjeveških arhivskih dokumentih, prvikrat že leta 1074. Znamenita listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo oglejskega patriarha zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (apud Uuinperch). Pri tem pa moram opozoriti, da je to ime označevalo širše geografsko območje, v katerega so bila zaobjeta tudi naselja ob vznožju hriba. Čeprav je v listini določeno, naj bo cerkev postavljena na Vinjem vrhu, je v strokovnih krogih prevladalo mnenje, da je bila ta pozidana v Beli Cerkvi (Alba ecclesia), na prostoru današnje župnijske cerkve sv. Andreja.

Vas Vinji Vrh (in villa ze dem Weinperg) je prvikrat omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, ki je bila posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu Pavla Bizancija. Poleg nje pa je takrat stala na Vinjem vrhu še ena cerkev, posvečena sv. Volbenku. Marijino cerkev omenjata zapisnika iz let 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico jo leta 1689 navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz let 1753 in 1757, pa tudi opis jožefinskega vojaškega zemljevida, nastalega v letih 1763-1787. V njem izvemo, da nad vasjo Bela Cerkev