Spoštovani duhovniki in drugi pastoralni sodelavci,

pošiljamo vam šesto spodbudo iz niza spodbud, ki jih za vas pripravljamo in jih prejemate ob četrtkih vsak teden, v pripravi na izvolitev novih članov Župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS). Spodbuda je pripravljena v treh oblikah:

• Klasična oblika – celotno besedilo, primerno za branje, tisk ali interno uporabo v skupinah.
• SEO – oblikovana različica – primerna za objavo na spletnih in župnijskih straneh, z urejeno strukturo in poudarki za lažje spletno branje.
• Skrajšana oblika – prilagojena za objavo na spletnih straneh ali družbenih omrežjih, zlasti za Facebook.

Vabimo vas, da jih po svojih možnostih tudi uporabite in vključite v pastoralno dogajanje župnije.

Na koncu prilagamo še dve pričevanji, ki vsebinsko dopolnjujeta spodbudo in ju lahko po potrebi vključite v župnijsko komunikacijo ali pastoralno delo.

Spodbuda 6

Župnija kot misijonarska Cerkev

Svetopisemska misel

»Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti.« (Mt 5,14)

Jezusove besede o mestu na gori nas spominjajo, da vera ni namenjena skrivanju, temveč pričevanju. Svetloba, ki smo jo prejeli, ni dana le za nas same, ampak zato, da bi razsvetljevala okolje, v katerem živimo. Župnija je poklicana, da v svojem kraju postane znamenje upanja, topline in smisla – ne z močjo besed, ampak z močjo živete vere, dobrih del, človeške bližine in veselja evangelija.

Današnji čas pred župnijo postavlja nove izzive. Sekularizacija, oddaljevanje od Cerkve, osamljenost posameznikov, krhkost družin in negotovost mnogih ljudi niso le težave, ampak tudi klic. Klic, da Cerkev ne ostane zaprta sama vase, temveč stopi bliže človeku. Prav tam, kjer so rane, vprašanja in iskanja, se odpira prostor za misijonarsko navzočnost župnije.

Župnija kot misijonarska Cerkev ni najprej organizacija dejavnosti, ampak drža. Je prostor, kjer se človek lahko počuti sprejetega, slišanega in vabljenega. Je kraj poslušanja, bližine in sočutja. Misijonarska župnija zna biti potrpežljiva, zna hoditi z ljudmi in jih spremljati, tudi kadar poti niso jasne in odgovori niso takojšnji.

Pri tem ima pomembno vlogo Župnijski pastoralni svet. ŽPS pomaga gledati na življenje župnije z odprtimi očmi in odprtim srcem. Pomaga prepoznavati, kje so resnične potrebe ljudi, kje so priložnosti za srečanje, kje se rojevajo nove skupine, pobude in oblike medsebojnega povezovanja. Ne išče pripravljenih receptov, ampak poti, ki rastejo iz konkretnega okolja in iz poslušanja Duha.

Misijonarska razsežnost župnije se pogosto začne z majhnimi koraki: s poslušanjem, z obiskom, s pogovorom, z odprtimi vrati in s pripravljenostjo biti ob človeku. ŽPS lahko pomaga, da te drobne pobude dobijo smer, povezanost in dolgoročnejšo vizijo. Tako župnija ne postane le kraj obredov, ampak prostor srečevanja, rasti in upanja.

Župnija je poklicana, da je navzoča v življenju ljudi in v življenju kraja. Kadar živi iz evangelija, postaja okolje okoli nje bolj človeško, bolj odprto in bolj povezano. Ne zato, ker bi imela vse odgovore, ampak ker nosi Luč, ki ne ugasne.

Misijonarska Cerkev ni Cerkev popolnih, ampak Cerkev na poti. In prav v tej poti, ki jo skupaj razločujemo in živimo, se razodeva, da mesto na gori resnično ne more ostati skrito.

SEO oblika

Župnija kot misijonarska Cerkev – klic k svetlobi in bližini

Svetopisemska misel (Mt 5,14)

»Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti.« (Mt 5,14)

Jezusove besede o mestu na gori nas spominjajo, da vera ni namenjena skrivanju, temveč pričevanju. Svetloba, ki smo jo prejeli, ni dana le za nas same, ampak zato, da bi razsvetljevala okolje, v katerem živimo. Župnija je poklicana, da v svojem kraju postane znamenje upanja, topline in smisla – ne z močjo besed, ampak z močjo živete vere, dobrih del, sočutja in veselja evangelija.

Sodobni izzivi in priložnosti za misijonarsko župnijo

Današnji čas pred župnijo postavlja nove izzive. Sekularizacija, oddaljevanje od Cerkve, osamljenost posameznikov, krhkost družin in negotovost mnogih ljudi niso le težave, ampak tudi klic. Klic, da Cerkev ne ostane zaprta sama vase, temveč stopi bliže človeku. Prav tam, kjer so rane, vprašanja in iskanja, se odpira prostor za misijonarsko navzočnost župnije.

Misijonarska drža župnije

Župnija kot misijonarska Cerkev ni najprej organizacija dejavnosti, ampak drža. Je prostor, kjer se človek lahko počuti sprejetega, slišanega in vabljenega. Je kraj poslušanja, bližine in sočutja. Misijonarska župnija zna biti potrpežljiva, zna hoditi z ljudmi in jih spremljati, tudi kadar poti niso jasne in odgovori niso takojšnji.

Vloga Župnijskega pastoralnega sveta

Pri tem ima pomembno vlogo Župnijski pastoralni svet (ŽPS). ŽPS pomaga gledati na življenje župnije z odprtimi očmi in odprtim srcem. Pomaga prepoznavati, kje so resnične potrebe ljudi, kje so priložnosti za srečanje, kje se rojevajo nove skupine, pobude in oblike bližine. Ne išče pripravljenih receptov, ampak poti, ki rastejo iz konkretnega okolja in iz poslušanja Duha.

Majhni koraki misijonarskega delovanja

Misijonarska razsežnost župnije se pogosto začne z majhnimi koraki: s poslušanjem, z obiskom, s pogovorom, z odprtimi vrati in s pripravljenostjo biti ob človeku. ŽPS lahko pomaga, da te pobude dobijo smer, povezanost in dolgoročnejšo vizijo. Tako župnija ne postane le kraj obredov, ampak prostor srečevanja, rasti in upanja.

Sklepna misel

Župnija je poklicana, da je navzoča v življenju ljudi in v življenju kraja. Kadar živi iz evangelija, postaja okolje okoli nje bolj človeško, bolj odprto in bolj povezano. Misijonarska Cerkev ni Cerkev popolnih, ampak Cerkev na poti. Prav v tej skupni poti se razodeva, da mesto na gori resnično ne more ostati skrito.

Facebook povzetek

Župnija kot misijonarska Cerkev

»Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti.« (Mt 5,14)

Jezus nas vabi, naj ne skrijemo svetlobe, ki smo jo prejeli. Župnija je poklicana, da v svojem kraju sije z dobrimi deli, s sočutjem in z veseljem vere. Kadar župnija živi iz evangelija, postaja okolje okoli nje toplejše, bolj človeško in bolj odprto.

Današnji čas pred nas postavlja številne izzive: sekularizacijo, osamljenost ljudi, krhkost družin in oddaljevanje od vere. Vendar so ti izzivi hkrati priložnost, da Cerkev stopi bliže človeku. Misijonarska župnija ni najprej program ali dejavnost, ampak drža bližine, poslušanja in potrpežljivega spremljanja.

Pri tem ima pomembno vlogo Župnijski pastoralni svet (ŽPS), ki pomaga prepoznavati potrebe ljudi, iskati poti in povezovati pobude. Ne ponuja pripravljenih receptov, ampak pomaga, da se v luči evangelija in poslušanja Duha oblikujejo poti, ki odgovarjajo konkretnemu okolju.

Misijonarska navzočnost se pogosto začne z majhnimi koraki: s pogovorom, z obiskom, z odprtimi vrati in s pripravljenostjo biti ob človeku. Tam, kjer župnija živi takšno držo, postaja kraj upanja, bližine in rasti.

Župnija kot misijonarska Cerkev ni Cerkev popolnih, ampak Cerkev na poti. In prav v tej poti, ki jo hodimo skupaj, se razodeva svetloba, ki je ni mogoče skriti.

PRIČEVANJA:

ŽPS smo skupina ljudi, ki sprejemamo nove ideje in jih pomagamo uresničiti tudi s pomočjo drugih župljanov.
Moje mesto je pri nalogah, pri katerih lahko pomagam po svojih močeh. V župniji sodelujem pri: branju beril, petju v pevskem zboru, delu v ŽPS, dejavnostih na podružnici, šmarnicah, žegnanju (čiščenje in obnova cerkve), sprejemu romarjev na Jakobovi poti, sodelovanju s pogrebno službo, pomoči pri postrežbi, pomoč delavcem pri cerkvi, zbiranju rož po vasi …

 Mateja G.

Vesel sem, če kaj pripomorem, da je življenje v župniji bolj živo. Sicer nisem oseba, ki veliko razglabljal in študiral. Sem bolj operativec – kdo, kaj, do kdaj in kako se bo kaj izvedlo in izboljšalo.
Če bom izvoljen ali predlagan tudi zanaprej za člana ŽPS, bom sprejel. Ne bom pa razočaran ali prizadet, če ne bom v prihodnje član ŽPS.

Ivan Š.