Spoštovani duhovniki in drugi pastoralni sodelavci,

pošiljamo vam tretjo spodbudo iz niza spodbud, ki jih za vas pripravljamo in jih prejemate ob četrtkih vsakih štirinajst dni, v pripravi na izvolitev novih članov Župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS). Spodbuda je pripravljena v treh oblikah:

• Klasična oblika – celotno besedilo, primerno za branje, tisk ali interno uporabo v skupinah.
• SEO – oblikovana različica – primerna za objavo na spletnih in župnijskih straneh, z urejeno strukturo in poudarki za lažje spletno branje.
• Skrajšana oblika – prilagojena za objavo na spletnih straneh ali družbenih omrežjih, zlasti za Facebook.

Vabimo vas, da jih po svojih možnostih tudi uporabite in vključite v pastoralno dogajanje župnije.

Na koncu prilagamo še dve pričevanji, ki vsebinsko dopolnjujeta spodbudo in ju lahko po potrebi vključite v župnijsko komunikacijo ali pastoralno delo.

Spodbuda 3

Skupno poslušanje – prostor, kjer se rodi občestvo

Svetopisemska misel:

»Kdor ima ušesa, naj posluša, kaj govori Duh Cerkvam.« (Raz 2,7)

SEO oblika

Skupno poslušanje – prostor, kjer se rodi občestvo

Svetopisemska misel: »Kdor ima ušesa, naj posluša, kaj govori Duh Cerkvam.« (Raz 2,7)

Te Jezusove besede, zapisane v Razodetju, so namenjene Cerkvi vseh časov. Ne govorijo le o poslušanju z ušesi, temveč o notranji drži, ki omogoča, da se Cerkev pusti voditi Svetemu Duhu. Cerkev je povabljena, da nenehno posluša – ne le sebe in svojih načrtov, temveč predvsem Boga, ki govori po svoji besedi, po dogodkih časa, po ljudeh, po njihovem veselju in njihovih ranah. Kadar se Cerkev ustavi in prisluhne, se začnejo odpirati nove poti evangelija.

Umetnost poslušanja v Cerkvi in župniji

Poslušanje ni nekaj samoumevnega. Zahteva čas, potrpežljivost in ponižnost. V družbi, kjer vsi govorijo, a redko poslušajo, je prav poslušanje eden največjih izzivov in hkrati ena največjih priložnosti za rast občestva. Poslušati pomeni dati drugemu prostor. Pomeni priznati, da Bog lahko spregovori tudi po tistem, ki misli drugače, ki je tih ali oddaljen. Poslušanje je temelj vsakega resničnega odnosa in brez njega ni mogoče graditi občestva.

Poslušanje ljudi kot pot razločevanja

V življenju župnije se poslušanje začne pri poslušanju ljudi. Otroci, mladi, družine, starejši, bolni, tisti, ki so dejavni, in tudi tisti, ki so se oddaljili, nosijo v sebi izkušnje, vprašanja in hrepenenja, ki so dragocena. Ko jim prisluhnemo, ne zbiramo le mnenj, ampak odkrivamo, kje župnija danes živi, kje trpi in kje jo Sveti Duh vabi k rasti. Cerkev, ki ne posluša, tvega, da govori mimo ljudi; Cerkev, ki posluša, pa postaja dom vsem.

Župnijski pastoralni svet kot uho župnije

V tem ima Župnijski pastoralni svet (ŽPS) posebno poslanstvo. Lahko bi rekli, da je ŽPS uho župnije. Ni prostor, kjer bi se zgolj izmenjevala stališča, ampak prostor, kjer se zavestno učimo poslušanja – poslušanja Svetega Duha in poslušanja drug drugega. V ŽPS se srečujejo različne izkušnje življenja iz vere in prav v tem srečanju se rojeva razločevanje. Ne gre za to, kdo ima prav, ampak za to, kaj Bog govori Cerkvi tukaj in zdaj.

Skupno poslušanje in razločevanje

Skupno poslušanje vodi v razločevanje. Razločevati pomeni prepoznavati, kaj prihaja od Boga in kaj ne, kaj vodi k življenju in kaj zapira pot življenja, kaj gradi občestvo in kaj ga razkraja. To je počasen proces, ki zahteva molitev, odprtost in zaupanje. Župnijski pastoralni svet je lahko prostor, kjer se ta proces odvija zrelo in odgovorno, brez naglice in brez strahu pred vprašanji.

Prostor za Boga in ljudi

Poslušati pomeni ustvariti prostor za Boga in za ljudi. Pomeni, da se ne bojimo tišine in da se ne zapiramo pred drugačnostjo. Kadar v župniji poslušamo drug drugega, se rojeva občestvo, v katerem se ljudje počutijo sprejete in slišane. Kadar poslušamo Duha, pa se Cerkev odpira prihodnosti, ki je ne ustvarjamo sami, ampak jo prejemamo kot dar.

Sklepna misel

Skupno poslušanje ni šibkost, ampak moč. Je pot, po kateri Cerkev ostaja zvesta svojemu Gospodu in je hkrati blizu ljudem. Tam, kjer je poslušanje v veri in ljubezni, se župnija rojeva kot resnično občestvo.

FACEBOOK POVZETEK

Skupno poslušanje – prostor, kjer se rodi občestvo

»Kdor ima ušesa, naj posluša, kaj govori Duh Cerkvam.« (Raz 2,7)

Cerkev je povabljena, da posluša – Boga, ljudi in znamenja časa. Poslušanje ni šibkost, ampak temelj vsakega resničnega občestva. Ko v župniji prisluhnemo otrokom, mladim, družinam, starejšim in tudi tistim, ki so se oddaljili, začnemo prepoznavati, kje župnija danes živi in kam jo Sveti Duh vabi.

Pri tem ima pomembno vlogo Župnijski pastoralni svet (ŽPS) kot prostor skupnega poslušanja in razločevanja. ŽPS ni prostor tekmovanja mnenj, ampak uho župnije, kjer se v molitvi in dialogu išče, kaj Bog govori Cerkvi tukaj in zdaj.

PRIČEVANJA:

Kot babica lahko povem, da je pomembno, da se vera ne prenaša le z besedami, ampak v prvi vrsti z življenjem, ki ga otrok vidi vsak dan doma. Ko se kot družina zberemo skupaj k molitvi, se najprej odpremo in sami prisluhnemu Svetemu Duhu.  Otroci že zgodaj začutijo svetost takega trenutka, še preden razumejo, kaj molimo. Učijo se prve poslušnosti Bogu.

V delovanju ŽPS je prav tako pomembna taka poslušnost. Podobno se je potrebno najprej odpreti, potem si lahko tudi kaj povemo in načrtujemo. Hvaležna sem, da imamo to možnost tako v župniji kakor doma.

Pričevanje: Maja Zajc

Sam sem dolga leta stal nekje v zadnjem kotu, raje sem poslušal kot govoril, in nikoli nisem iskal prostora nekje spredaj, da bi nekaj predal naprej. Skozi življenje pa me je Bog vodil, tudi preko preizkušenj in bolezni, da sem želel tudi nekaj dati drugim.

Zame je bilo pomembno, da sem spregovoril o sebi, o svojih težavah in da sem prisluhnil drugim. V središče so stopali odnosi, tako sem srečeval prave ljudi ob pravem času. Skupaj z ženo sva začela doživljati blagoslov, ki je prihajal prav preko ljudi, prijateljev, zakonske skupine, družine in preko molitve v župnijskem občestvu.

V najtežjih trenutkih naju je nosila skupnost, ki ni spraševala, ampak je bila tam, molila je, stala ob strani in konkretno pomagala.

Iz zadnjega kota sem stopil naprej kot župnijski sodelavec, ker sem spoznal, da Bog deluje skozi odnose in da se blagoslov rodi tam, kjer si upamo stopiti iz skrivališča.

Pričevanje: Igor Blažič