Spoštovani duhovniki in drugi pastoralni sodelavci,

pošiljamo vam drugo spodbudo iz niza spodbud, ki jih za vas pripravljamo in jih prejemate ob četrtkih vsakih štirinajst dni, v pripravi na izvolitev novih članov Župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS). Spodbuda je pripravljena v treh oblikah:

• Klasična oblika – celotno besedilo, primerno za branje, tisk ali interno uporabo v skupinah.
• SEO – oblikovana različica – primerna za objavo na spletnih in župnijskih straneh, z urejeno strukturo in poudarki za lažje spletno branje.
• Skrajšana oblika – prilagojena za objavo na spletnih straneh ali družbenih omrežjih, zlasti za Facebook.

Vabimo vas, da jih po svojih možnostih tudi uporabite in vključite v pastoralno dogajanje župnije.

Na koncu prilagamo še dve pričevanji, ki vsebinsko dopolnjujeta spodbudo in ju lahko po potrebi vključite v župnijsko komunikacijo ali pastoralno delo.

 

Spodbuda 2

Kaj je Župnijski pastoralni svet – srce razločevanja in glas občestva

Svetopisemska misel:

»Pač pa živimo iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem rastli vanj, ki je glava, Kristus.« (Ef 4,15)

Apostol Pavel s temi besedami oriše zrelost krščanskega življenja. Kristus je glava Cerkve, mi pa smo udje njegovega telesa. Nihče ne more živeti vere sam zase in nihče ne more nositi vse odgovornosti sam. Različnost mnenj, pogledov, izkušenj in darov ni nevarnost, ampak bogastvo, če jih znamo povezati v ljubezni in resnici. Cerkev raste takrat, ko se različni glasovi ne izključujejo, temveč se srečujejo v iskanju Božje volje.

Prav v tem duhu je nastal in živi Župnijski pastoralni svet (ŽPS). Njegovo poslanstvo ni vladanje, temveč razločevanje; ni upravljanje, temveč poslušanje; ni tekmovanje, temveč skupno iskanje poti, po katerih naj župnija hodi danes in v prihodnje.

Župnijski pastoralni svet ni plod trenutne potrebe ali lokalne domislice, ampak izhaja iz prenove Cerkve po 2. vatikanskem koncilu. Koncil je ponovno poudaril, da Cerkev ni le hierarhična ustanova, temveč Božje ljudstvo, v katerem imajo vsi krščeni resnično dostojanstvo in odgovornost za njeno življenje in poslanstvo.

To razumevanje je pozneje dobilo tudi pravno obliko v Zakoniku cerkvenega prava, ki določa, da se v župniji lahko ustanovi pastoralni svet kot posvetovalno telo. Njegova naloga je, da pomaga župniku pri razločevanju pastoralnih vprašanj in pri iskanju poti, po katerih naj se župnija razvija. ŽPS torej ne nadomešča župnika in ne prevzema njegove odgovornosti, temveč jo podpira z modrostjo občestva.

Župnijski pastoralni svet je mogoče razumeti kot pastoralni kompas župnije. Pomaga gledati širše, globlje in dlje. Njegovo temeljno vprašanje ni, kako nekaj tehnično izvesti, ampak kaj Bog danes želi od naše župnije. Gre za vprašanja vere, oznanjevanja, bogoslužja, vzgoje, odnosa do mladih, družin, bolnih, oddaljenih in vseh, ki iščejo svoj prostor v Cerkvi.

Zato ŽPS ni upravni ali gospodarski organ. Njegovo področje niso predvsem stavbe, finance in organizacija, ampak ljudje, odnosi, potrebe in smeri rasti. Tam, kjer se pastoralna in gospodarska vprašanja jasno ločijo, lahko ŽPS ostane zvest svojemu bistvu.

Župnijski pastoralni svet je predvsem prostor Svetega Duha. Njegovo delo ni zgolj niz sestankov, temveč proces razločevanja. Molitev, poslušanje Božje besede, spoštljiv dialog, tišina in zaupanje so bistveni temelji njegovega delovanja.

V ŽPS se učimo poslušati drug drugega, sprejemati različnost, govoriti resnico v ljubezni in iskati skupno dobro. Sodelovanje postane resnično evangeljsko takrat, ko ne iščemo zmagovalcev in poražencev, ampak skupaj rastemo proti Kristusu in dopuščamo, da On vodi naše odločitve.

Župnijski pastoralni svet je tudi most – med župnikom in verniki, med različnimi skupinami v župniji, med izročilom in prihodnostjo. Preko ŽPS lahko v življenje župnije pridejo vprašanja, pobude, stiske in upanja ljudi, ki sicer pogosto ostanejo neslišani. Hkrati pa se lahko skozi ŽPS župnikovo razločevanje in vizija lažje uresničita v konkretnem življenju občestva.

Župnijski pastoralni svet je dar, če ga živimo prav. Ni popoln, ker ga sestavljajo ljudje. Prav zato pa je dragocen. Kadar v njem vladata molitev, spoštovanje in zvestoba Kristusu, postane prostor rasti – ne po človeških merilih uspešnosti, ampak po merilih Božjega Duha.

SEO oblika

Kaj je Župnijski pastoralni svet – srce razločevanja in glas občestva

 

Svetopisemska misel: »Pač pa živimo iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem rastli vanj, ki je glava, Kristus.« (Ef 4,15)

Apostol Pavel nas s temi besedami vabi v zrelo obliko cerkvenega življenja. Kristus je glava, mi pa smo udje enega telesa. To pomeni, da v Cerkvi nihče ne more živeti sam zase in nihče ne more odločati brez poslušanja drugega. Različnost mnenj, pogledov, izkušenj in darov ni nevarnost, temveč jamstvo, da Cerkev ne zapade v enostranskost. Če vse to povezuje ljubezen in resnica, potem Cerkev raste – ne v moči, temveč v zvestobi Kristusu.

V tem duhu je treba razumeti tudi Župnijski pastoralni svet (ŽPS). Njegovo poslanstvo ni vladanje, temveč razločevanje; ne upravljanje, temveč poslušanje; ne tekmovanje, temveč skupno iskanje poti, po katerih naj župnija hodi danes in jutri.

Kratka zgodovina in cerkveni temelj ŽPS

Župnijski pastoralni svet ni sad naključja ali lokalne pobude, temveč sad prenove Cerkve po 2. vatikanskem koncilu (1962–1965). Koncil je ponovno poudaril, da Cerkev ni le hierarhična ustanova, temveč Božje ljudstvo, v katerem imajo vsi krščeni resnično dostojanstvo in odgovornost.

Dokument Christus Dominus (št. 27) govori o tem, da je treba spodbujati organe sodelovanja, kjer verniki skupaj z duhovniki sodelujejo pri pastoralnem poslanstvu Cerkve. To usmeritev je pozneje jasno povzel Zakonik cerkvenega prava (ZCP), ki v kanonu 536 določa, da se v župniji lahko ustanovi župnijski pastoralni svet, ki ima posvetovalni glas in pomaga župniku pri pastoralnem razločevanju in načrtovanju.

Pomembno je poudariti:ŽPS ni parlament, ni nadzorni organ in ni telo, ki bi prevzemalo odgovornost župnika. Je organ sodelovanja, v katerem se izraža soodgovornost krščenih za življenje župnije.

Kaj ŽPS je – in kaj ni

Župnijski pastoralni svet je pastoralni kompas župnije. Pomaga gledati širše, globlje in dlje. Njegovo temeljno vprašanje ni: Kako bomo nekaj izvedli? ampak: Kaj Bog danes želi od naše župnije?

Zato je treba jasno razlikovati med:

• duhovno-pastoralnimi vprašanji, kamor sodijo oznanjevanje, bogoslužje, kateheza, delo z mladimi, družinami, bolnimi, oddaljenimi, misijonska odprtost, skrb za občestvo;
• upravno-gospodarskimi vprašanji, ki sodijo v pristojnost drugih teles (npr. gospodarski svet).

ŽPS se ne ukvarja predvsem z zidovi, financami in tehničnimi vprašanji, temveč z ljudmi, odnosi, potrebami in smerjo rasti župnije.

ŽPS kot prostor Svetega Duha

ŽPS je predvsem prostor Svetega Duha. To pomeni, da ni zgolj sestanek, temveč proces razločevanja. Poslušanje Božje besede, molitev, tišina, spoštljiv dialog in zaupanje so bistveni elementi njegovega dela.

V ŽPS se učimo:

• poslušati drug drugega,
• sprejemati različnost,
• govoriti resnico v ljubezni,
• iskati skupno dobro in ne osebnih interesov.

Sodelovanje postane evangeljsko takrat, ko ne iščemo zmagovalcev in poražencev, ampak skupaj rastemo proti Kristusu in dopuščamo, da On vodi naše odločitve.

Most med župnikom in občestvom

Župnijski pastoralni svet je most:

• most med župnikom in verniki,
• most med različnimi skupinami v župniji,
• most med tradicijo in prihodnostjo.

Preko ŽPS lahko v župnijo pridejo glasovi, vprašanja, stiske in pobude ljudi, ki sicer ne pridejo do besede. Hkrati pa se skozi ŽPS župnikovo razločevanje in vizija lažje preneseta v življenje občestva.

Sklepna misel

Župnijski pastoralni svet je dar, če ga živimo prav. Ni popoln, ker smo v njem ljudje. A prav zato je dragocen. Ko v njem vlada spoštovanje, molitev in zvestoba Kristusu, postane kraj, kjer Cerkev raste – ne po človeških merilih, ampak po Božjem Duhu.

»Da bomo v vsem rastli vanj, ki je glava, Kristus.« (Ef 4,15)

FACEBOOK POVZETEK

 

Kaj je Župnijski pastoralni svet – srce razločevanja in glas občestva

»Pač pa živimo iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem rastli vanj, ki je glava, Kristus.« (Ef 4,15)

Župnijski pastoralni svet (ŽPS) ni administracija in ni prostor odločanja o tehničnih vprašanjih. Je prostor poslušanja, dialoga in skupnega razločevanja, kjer župnija išče poti, po katerih naj danes živi evangelij. Izhaja iz prepričanja, da Cerkev ni le ustanova, ampak občestvo krščenih, v katerem imajo vsi odgovornost in dar.

V ŽPS se srečujejo različni pogledi, izkušnje in karizme. Te niso grožnja, ampak bogastvo, če jih povezujeta resnica in ljubezen. ŽPS pomaga gledati širše od vsakdanjih nalog in globlje od organizacije: kako v župniji živeti vero, skrbeti za odnose, biti odprti za mlade, družine, starejše in vse, ki iščejo svoje mesto v Cerkvi.

ŽPS je tudi most med župnikom in župnijskim občestvom. Omogoča, da se slišijo glasovi ljudi, hkrati pa pomaga, da se pastoralna vizija uresničuje v konkretnem življenju župnije. Kadar je zasidran v molitvi in spoštovanju, postane prostor Svetega Duha in skupne rasti.

Župnijski pastoralni svet je dar. Ko ga živimo v pravem duhu, pomaga, da župnija raste kot živo Kristusovo telo in postaja prostor bližine, upanja in vere.

PRIČEVANJA:

Župnijski pastoralni svet mi pomeni prostor rasti, poslušanja in soodgovornosti. Njegova članica sem že od srednje šole, danes pa v njem sodelujem kot žena in mama.

V župnijskem pastoralnem svetu se učim, kako vero živeti v vsakdanjem družinskem življenju. Tu rastem kot mama in žena, saj si prizadevam vero prenašati naprej predvsem z zgledom. Kot mama dveh majhnih otrok (3 in 6 let) še posebej čutim poklicanost, da predlagam in soustvarjam dejavnosti za otroke in družine. Želim si, da bi moji otroci že zgodaj začutili, da župnija niso le prostori ali dogodki, ampak ljudje – skupnost, ki (se) povezuje, sprejema in skupaj raste v veri.

Župnijski pastoralni svet me uči potrpežljivosti, sodelovanja in zaupanja v Boga, ki deluje tudi skozi majhne korake in preproste pobude. Za to sem iskreno hvaležna.

Franja Kodeh, članica ŽPŠ Boštanj

Z leti človek zori in se uči. Izobraževanja nam prinašajo veliko znanja in informacij, izkušnje pa nas postopoma učijo razločevati resnično življenje – kaj ima globlji smisel in kaj ostaja prazno. Prav skozi vsakdanje korake, vprašanja in izzive se oblikuje tudi moj odnos do vere in življenja. Tudi preko ŽPS.

Tudi moja osebna vera se je skozi leta poglabljala. Če sem bil v mlajših letih bolj zagret, je danes moja vera bolj umirjena, preizkušena in vpeta v vsakdan. Ne več toliko navdušenja, je pa več zaupanja, zvestobe in iskanja Boga v preprostih, vsakdanjih trenutkih.

Gregor Simončič, član ŽPS Boštanj