Ko smo na romanju ene manjše skupine po začetnem postanku želeli naprej, se je ena od romaric nekako uporno ustavila in rekla: Ali bomo imeli kakšen vodilni stavek na tem romanju? Nikamor več ne grem brez stavka!
In smo prebrali stavek … in ga vzeli s seboj na pot. Stavek sem sicer čuval za eno drugo mesto, ampak, bilo mi je všeč, da je kdo začutil poanto in sem stavek izvlekel na dan predčasno.

Ko nekam gremo je dragoceno, da vzamemo s seboj nekaj, kar nas nagovarja. In ko odhajamo, da vzamemo nekaj s seboj, kar nas hrani.