Misel iz Svetega pisma

Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico €Ś (Jn 16,13a)

Sveta Trojica €“ Troedini Bog €“ je skrivnost, ki je ne bomo nikoli v polnosti razumeli. Mnogi so jo hoteli razvozlati in marsikateremu je bilo rečeno: Prej bom jaz prelil morje v eno jamico, kot ti razvozlal skrivnost Sv. Trojice. Lahko tej skrivnosti obrnemo hrbet z besedami: Tako ali tako ne razumem in nima pomena, da se s tem ukvarjam. Lahko pa jo premišljujemo in ob tem spoznamo veličino krščanstva. Jezus prosi Očeta, naj pošlje Svetega Duha, ki bo človeštvo uvajal v resnico. V tem je zajeto veliko bogastvo €“ kristjani imamo Boga, ki je stvarnik in oče, imamo Jezusa, ki si je nadel obleko človeka in za nas trpel, imamo Sv. Duha, ki nam daje razumeti, videti, okušati, spoznati €Ś

Svetniki naših cerkva

Sv. Jakob starejši, apostol, goduje 25. julija. Pridevek starejši je dobil zato, da so ga razlikovali od Jakoba mlajšega (3. 5.), ki je bil kasneje poklican med apostole. Bil je prvi mučenec med apostoli. Ko so Arabci v sedmem stoletju osvojili Jeruzalem, so kosti sv. Jakoba prenesli v Santiago de Compostela na severozahodu Španije, kjer je še danes sloveča božja pot. Tja so romali tudi naši predniki, priporočali so se mu zlasti za dobro letino in lepo vreme. Tako je postal kmečki svetnik in zavetnik romarjev. Sv. Jakoba st. upodabljajo s knjigo ali zvitkom kot oznanjevalca evangelija in apostola, z romarskim klobukom, s školjko, z dolgo palico, s popotno torbo in z bučo (steklenico). Nam najbližja upodobitev sv. Jakoba st. je v podružnični cerkvi na Cerovcu.

Znamenja

POKRIŽEVANJE IN PREKRIŽEVANJE Znamenje križa je izrazito krščansko znamenje. V prvih stoletjih so se kristjani pokriževali samo na čelu. Če je bil kdo bolan, so ga pokrižali na bolnem delu telesa. V 12. stoletju so že delali trojni križ: na čelu, na ustih in na prsih. Trojni križ pri evangeliju ima še posebno simboliko: ko se kristjan pokriža na čelu, pokaže, da je pripravljen z razumom sprejeti Božjo besedo, na ustnicah v znamenje, da jo bo z govorjenjem širil, na prsih pa, da bo Božjo besedo v srcu nosil in po njej tudi živel. Najbolj pogoste besede, ko delamo križ, so: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Tako z znamenjem križa in z besedami, ki jih izgovarjamo, izpovedujemo vero v Boga. V imenu Očeta: Bog je nad nami, ker je vedno bil in bo, Bog je nad nami, ker nas je prvi ljubil in vse dela iz ljubezni. In Sina: Bog je med nami, ker nas je tako ljubil, da je dal svojega edinega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, temveč imel večno življenje (prim. Jn 3,15). In Svetega Duha: Bog je v nas. Vabi nas, naj se posvetimo. Sveti Duh je duh resnice in ljubezni. V nas veča ljubezen do Boga in bližnjega. Vsakokrat, ko se pokrižamo, se ponovno spomnimo, da moramo omogočiti, da njegova resnica prevzame našo dušo in njegova ljubezen ogreje srce. Križ je znamenje naše vere, znamenje naše pripadnosti Kristusu, znamenje in zagotovilo milosti in blagoslova, zato je prav, da križa ne delamo samo iz navade, temveč osebno, zbrano, počasi in z zavestjo, kaj more ob tem našem dejanju napraviti Bog v naši duši.