Lega. Cerkev stoji ob cesti v zaselku Cerovec nad vasjo Radovlja.

Zgodovinski in umetnostnozgodovinski pregled. V Radovlji se že leta 1152 omenja neki fevd (allodium quod dicitur Radolfsdorf), vas (villa dicta Radolia) je prvikrat omenjena leta 1295, leta 1352 pa tudi potok Radulja (wazzer haizzt Raedel). Cerkev je v arhivskih virih zabeležena precej pozno, šele leta 1581 v popisu Pavla Bizancija. V 17. stoletju je omenjena leta 1667 in deset let kasneje tudi v zapisniku vizitacije stiškega opata Maksimilijana Mottocha. Takrat je bila cerkev zelo slabo opremljena, streha je bila potrebna popravila. Kot podružnica šmarješke župnije je cerkev navedena v Valvasorjevi Slavi iz leta 1689, v 18. stoletju pa je omenjena v listinah iz let 1753 in 1757. Še največ pa je o cerkvi napisal župnik Janez Volčič leta 1887. V kratkem zapisu hvali njeno lego na zares prijaznem gričku, pove tudi, da ima tri oltarje in dva zvonova. Malega, težkega 100 funtov, je leta 1689 vlil zvonar Nicolas Boset iz Celja, veliki zvon, ki je bil težak 250 funtov, pa leta 1873 ljubljanski zvonar Albert Samassa. Volčič še pove, da je imela cerkev le malo premoženja, nekaj zemlje in nekaj malega denarja. Dohodke (goldinar in 55 kron) od majhnega vinograda in vrtička je užival mežnar, ki je živel v majhni, lepo prenovljeni hišici v bližini cerkve, cerkveni denar (35 goldinarjev) pa je bil naložen v državnih obveznicah.

Arhitektura. Za neposredno okolico Radulje sta značilni stara srednjeveška strnjena poselitev in bogato stavbarsko izročilo (Slape, Koglo, Klevevž). Zato je kar presenetljivo, da srednjeveške listine cerkve sv. Jakoba ne omenjajo, čeprav kaže ta enotno poznogotsko arhitekturo, katere nastanek Ivan Komelj postavlja v čas okoli leta 1500. Cerkev ima ozek pravokoten prezbiterij, zaključen s tremi stranicami pravilnega osmerokotnika, ki ga obteka gotski talni zidec. Za gotski način gradnje so značilni tudi vogalni ogelniki, sestavljeni iz natančno rezanih kosov peščenca in oba profilirana portala s polkrožnim zaključkom. Gotsko stavbno tradicijo izdajata tudi slavolok in obok prezbiterija, katerega križnorebrasta shema sloni na obstenskih oktogonalno oblikovanih polstebrih s kapiteli. Na temenu oboka so trije rustikalno obdelani sklepniki. Na tistem nad oltarjem je upodobljen sv. Jakob s palico v roki. Sklepnik na stičišču križno potekajočih reber prve obočne pole je oblikovan kot velika rozeta (roža) s trojnim redom cvetnih listov, tretji sklepnik pa predstavlja polkrožen ščitek, obešen na prečnem rebru, na katerem sta izklesana kladivo in klešče. Heraldični ščitek skriva verjetno enigmo zaenkrat še neznanega donatorja ali donatorjev. Ker je upodobljeno obrtniško orodje, bi to lahko bil celo kakšen ceh, mogoče kovačev.

Prvi in tretji sklepnik v gotskem prezbiteriju podružnične cerkve na Cerovcu. Na prvem je upodobljen sv. Jakob, tretji pa v obliki polkrožnega (heraldičnega) ščitka z izoblikovanim obrtniškim orodjem predstavlja verjetno znak donatorjev ali ceha obrtnikov.

Poznogotska cerkvena arhitektura je bila okoli leta 1689 temeljito barokizirana. Takrat je ladja dobila banjast obok, ki počiva na polstebrih, prislonjenih ob severno in južno steno. Pozidan je bil tudi zvonik, prislonjen pred vhodno fasado ladje. Njegove fasade so bile prvotno členjene z dekorativno poslikavo v obliki ogelnikov, ki se kaže izpod kasnejših beležev.

Oprava. Po dokončanju gradbenih del je cerkev počasi dobivala tudi baročno oltarno opremo. Najprvo verjetno glavni oltar, ki sodi še v skupino zlatih oltarjev 17. stoletja, čeprav ga bohotno akantovje na krilih, verjetno dodano malo kasneje, postavlja že v začetek 18. stoletja. Lesen oltarni nastavek je nizek in širok, ter dobro prilagojen arhitekturi prezbiterija. Častno mesto v osrednji niši pripada sv. Jakobu, ob njem sta postavljena kipa sv. Petra in Pavla. V atiki je bil včasih kip sv. Roka, ki pa ga danes ni več. Na predeli je v kartuši zapisana letnica 1872, ki označuje verjetno predelavo oltarja ali celo večja obnovitvena dela na cerkveni stavbi.

Podružnična cerkev na Cerovcu: glavni oltar sv. Jakoba in stranski oltar sv. Matije (desno).

Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija sodi v skupino oltarjev iz začetka 18. stoletja. Osrednja niša je oblikovana kot votlina, v katero je nameščen prizor umirajočega sv. Frančiška. Ob njem sta kipa nadangela Rafaela s Tobijo in sv. Janeza Nepomuka v duhovniškem oblačilu. V niši atike je bil danes ukradeni kip Žalostne Matere Božje. Na predeli je napis: BEATE FRANCISCE XAVERI PATRONE/ NOSTER INDIARVMQVE PROPHETA ORA PRO NOBIS. Kronogram, sestavljen iz rimskih številk, da letnico 1725, ki določa nastanek oltarnega nastavka. Oltarni nastavek desnega stranskega oltarja, posvečenega sv. Matiji, izdaja, da je nastal šele v 19. stoletju. Kipi na njem so starejši, mogoče še iz 17. stoletja. V osrednji niši je kip zavetnika cerkve, ob njem pa stojita sv. Kozma in Damijan. Sveta zdravnika sta odeta v orientalska oblačila in pokrita s turbanoma, v rokah pa držita posodici za zdravila. V niši atike je kip sv. Jere. Svetnica je oblečena v redovniška oblačila, v desnici pa drži preslico, po kateri teče miška. Poslikava. Leta 1954 so bili na slavoločni steni še vidni fragmenti figuralne poslikave. Ivan Komelj pravi, da je bil v visokem, polkrožno zaključenem okvirju naslikan prizor sv. Ane, ob kateri je bila Marija s sklenjenima rokama. Delno viden napis St. Anna ..17.. naj bi postavljal nastanek slikarije v začetek 18. stoletja. Ta ni več vidna, fragmente stenske poslikave pa lahko opazimo na zunanjščini ladje. Na južni steni je ohranjen delček dvojno črtanega pasu, mogoče okvir nekega večjega prizora. Sledovi poslikave so tudi ob glavnem portalu. Tudi tu lahko opazimo dvojno črtan pas v rdečem barvnem tonu in v omet vrezane napise, iz katerih je Komelj še lahko razbral SVPPAN 16...

Podružnična cerkev na Cerovcu: Kip sv. Janeza Nepomuka in nadangela Rafaela s Tobijem na stranskih oltarjih.