Lega. Cerkev stoji na vrhu 417 metrov visokega, z vinogradi poraslega razglednega hriba nad Gorenjo vasjo.

Zgodovinski in umetnostnozgodovinski pregled. France Blaznik piše, da se Koglo (Haeglein) prvikrat omenja leta 1318 v klevevškem urbarju, po Milku Kosu pa je vas Sela (uilla Dorflein) v listinah navedena že okoli leta 1306. Zanimivo je, da srednjeveške listine ne navajajo cerkve. Ta se v pisnih virih prvikrat pojavi šele v 17. stoletju in sicer v zapisnikih iz let 1667 in 1677, in leta 1689 tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Zapisnik v goriškem arhivu iz leta 1753, iz katerega črpa Volčič, pravi, da je cerkev posvečena sv. Barbari, da je pri oltarju te svetnice tudi bratovščina sv. Barbare in da so maševali le pri tem oltarju. Kot cerkev sv. Barbare je stavba vrisana še na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787. Čeprav v kartam pripadajočem opisu cerkev ni neposredno omenjena, pa jo lahko prepoznamo v tekstu, ki pravi, da je od cerkve, ki stoji na samem na vzpetini pri Gorenji vasi pri Šmarjeti, mogoče s strelom dobro doseči dolino, ki leži pred njo, in pot, ki prihaja v vas. Letnica 1532 in napis v gotski minuskuli GOTT HILF UND S. ELIAS (Pomagaj Bog in sveti Elija) na bronastem zvončku v zakristiji govorita, da je cerkev sv. Lenarta dosti starejša od prvih arhivskih navedb.

Arhitektura. Izdaja enotno zidano srednjeveško gotsko stavbo, saj kamnit talni zidec, sestavljen iz lepo rezanih kosov peščenca ne obteka le zunanjščine tristrano zaključenega prezbiterija, ampak se nadaljuje še na vzhodni del ladje. V kratkih stranicah prezbiterija so ohranjena gotska, polkrožno oblikovana okna, katerih ostenje je sestavljeno iz zožujočih se rezanih kosov peščenca ter žlebastih okvirov svetlobne odprtine. O gotski stavbni tradiciji pričata tudi glavni in južni stranski portal. Gotske stavbne značilnosti razberemo tudi v notranjščini enopolnega petosminsko zaključenega in s križno rebrastim svodom obokanega prezbiterija, za katerega je specifično, da rastejo obočna rebra z obojestranskim žlebastim profilom direktno iz stene in se razcepijo že na samem začetku. Enopolni obočni sistem je brez kamnoseškega okrasa, saj se rebra sklepajo brez sklepnikov. V skladu z gotsko stavbno tradicijo je oblikovan tudi razmeroma nizek slavolok z obojestransko posnetim robom, ki se na dnu izteče v obliko ajdovega zrna. Ivan Komelj postavlja nastanek gotske cerkvene arhitekture v konec 15. stoletja. Za razliko od prezbiterija, ki je ohranil srednjeveške stavbne elemente, je bila ladja barokizirana. Takrat je dobila tudi dobila banjast obok s sosvodnicami. Te so ločene s pasovi, ki slonijo na pilastrih s profiliranimi kapiteli.

Gotska rebrasta struktura na stropu prezbiterija podružnične cerkve na Koglem.

Oprava. Dediščina barokizacije, ki se je zgodila v sredini 17. stoletja, sta tudi glavni in severni stranski oltar. Na hrbtni strani glavnega oltarja je napis: SUB . ADM . R . DNO . ANDREA . / PETRIZH . HAEC ERRECTA EST . /1668. /Renovata . 1883. /, ki pove, da je bil postavljen leta 1668 za časa župnika Andreja Petriča, obnovljen pa leta 1883. V osrednji niši je kip sv. Lenarta, ki je upodobljen kot škof z mitro na glavi ter s palico in knjigo v roki. Na njegovi desni strani je pod baldahinom kip sv. Mateja s sekiro v roki, na njegovi levi pa sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom. Čelo atike s kipom sv. Jurija, nosita kariatidi, iznad njega pa se nagiba figura Boga Očeta.

Koglo, glavni oltar sv. Lenarta.

Skoraj sočasen z glavnim je tudi levi stranski oltar, posvečen sv. Barbari, za katerega pravi Volčič, da ima letnico 1660. O njegovem nastanku v 17. stoletju pričajo tudi značilna motivika ušes, ravna greda z atiko in ob osrednji niši namesto stebrov na pilaster obešena podolgovata obeska. Desni stranski oltar, posvečen Materi Božji, je mlajši, saj rokokojska ornamentika izdaja, da je nastal v drugi polovici 18. stoletja. Žal je popolnoma neprimerna prenova lesenih nastavkov stranskih oltarjev zabrisala njune kvalitetne značilnosti, pa tudi morebitne napise.

Koglo, kip sv. Barbare v stranskem oltarju.

Povedati moram še to, da so obnove po drugi svetovni vojni osiromašile cerkveno notranjščino tudi za nekaj imenitnih kosov opreme. Ivan Komelj je leta 1948 za glavnim oltarjem še videl tabernakelj, katerega nastanek postavlja v 17. stoletje in je bil verjetno sočasen z oltarjem. Na stenah prezbiterija so bili leta 1954 vidni fragmenti stenske poslikave z motivom gotske bordure in v omet vrezani napisi. Iz tistega na južni steni je Komelj razbral: 156./HI €Ś GREGORIVS AGNES DI€Ś Za stopnico pred Barbarinim oltarjem so uporabili fragment nekega gotskega okvira s posnetim robom. Ker je bil odstranjen ob zamenjavi kamnitih plošč cerkvenega tlaka z novimi teraco ploščicami, lahko le domnevamo, ali je šlo res za ostanek gotskega okna ladje.

Ob eni od povojnih prenov so iz cerkve odstranili tudi ostanke orgelske omare s poslikanimi krili. Na njih je bila upodobljena pokrajina, v oblakih nad njo sta plavala angela. Na eni od deščic je bil naslikan angel s piščaljo, na drugi angel s harfo. Komelj je postavil nastanek omare še v 17. stoletje, v cerkev na Koglem pa naj bi bila prinešena iz kapele sv. Ane v danes porušenem gradiču Zbure.