Lega. Cerkev stoji na pokopališču sredi travnikov in polj v zaselku Slape.

Zgodovinski in umetnostnozgodovinski pregled. Slape (Zlab) so po Francetu Blazniku v pisanih virih prvikrat navedene že med leti 1192 in 1197, po Milku Kosu pa se vas Slape (in villa que dicitur Zlab) omenja ok. leta 1215. Blaznik v svoji razpravi o zemljiških gospostvih v območju freisenške dolenjske posesti navaja tudi to, da se leta 1509 pri Marijini cerkvi v Slapih pri Klevevžu (bei vnser frauen khĂźrchen zu Lap oz. zu Slaap bei Clingenfelss) kot feisinški fevd omenja dvorec. Marijina cerkev je navedena tudi v Bizancijevem popisu iz leta 1581. Pri tem pa moram opozoriti, da gre pri obeh omembah za neko starejšo prednico današnje stavbe, ki jo je dal pozidati Jurij Moscon leta 1628. Današnjo Marijino stavbo navajajo stiške listine iz let 1667 in 1677, pa tudi Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689, v 18. stoletju pa zapisnika iz let 1752 in 1757.

Klevevško gospostvo je leta 1622 kupil Jurij pl. Moscon iz Šrajbarskega turna pri Krškem. S tem je prenehala večstoletna zveza freisinške škofije s klevevškim ozemljem. Moscon si je v cerkvi uredil tudi grobnico, v kateri je bil leta 1628 pokopan. Toda kot sem že omenila, je današnja, Mosconova cerkev nasledila neko starejšo prednico, katere ostanke lahko slutimo v spodnjem, kvadratnem delu mogočnega zvonika. Tudi kamnit šilasto zaključen portal s kamnoseškima znakoma v nadstropju njegove zahodne stene izdaja še gotsko obliko. Po mnenju nekaterih raziskovalcev se v spodnjem delu stolpa morda skrivajo celo ostanki romanske cerkve s kornim zvonikom, kakršnega je imela tudi stara župnijska cerkev v Šmarjeti, po mnenju drugih pa je bil zvonik prvotno samostojno stoječ stolp ali opazovalnica.

Maja leta 1677 je stiški opat Maksimilijan Mottoch opravil v župniji Šmarjeta vizitacijo. Ker jo je podrobneje predstavil Jože Mlinarič v svoji knjigi o stiški opatiji, jo naj le na kratko povzamem. Vizitator je naročil, da je treba v Marijini cerkvi v Slapih opraviti vsako leto po 24 maš, ki so jih predpisovale posebne ustanove. Cerkev je bila izredno bogato opremljena, kar je bilo razvidno že iz inventarnega popisa, narejenega leta 1635. Paramente (bogoslužna oblačila) in liturgično posodo so hranili na gradu Klevevž. Njegovi lastniki so tudi skrbeli za cerkveno opremo in se pri tem izkazali za zelo širokogrudne. Tako je Lukrecija Moscon za cerkev nakupila vrsto srebrnih posod. Med njimi so bili tudi pladenj, v katerega je bil vrezan načrt cerkve, dva srebrna in pozlačena keliha in več mašnih plaščev, vezenih z zlatom. Ivan Jurij pl. Pallenburg, nečak Lukrecije Moscon, ki ga je ta postavila za svojega dediča, je cerkvi odvzel srebrn pokal, da bo dal iz njega narediti kelih, vendar tega do leta 1635 še ni storil. Tudi pri vizitaciji opata Antona pl. Gallenfelsa leta 1713 je bila cerkev bogato opremljena, v njej pa sta bili vsak teden tudi dve ustanovni maši. To je bilo za podružnično cerkev nekaj izjemnega, in tega ni bilo pri nobeni drugi podružnici na stiških župnijah.

France StelĂ