Križev pot za odrasle Fotografije so vzete iz: http://www.ourladyswarriors.org/prayer/stations.htm postaja: Pilat obsodi Jezusa na smrt. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Pilat je vedel, da je Jezus nedolžen, toda zbal se je moči Judov, ki so se za vsako ceno hoteli znebiti Jezusa. In popustil je njihovemu teženju - in ga obsodil. Obsodil na smrt. Umil si je še roke - v znak, da ne sprejema lastne krivde pri tej obsodbi na smrt. Tudi jaz morda zaradi drugih ljudi, zaradi njihovega pritiska, delam drugače kot bi sicer? Se potrudim, da zares vem, za kaj gre - ali kar sodim? Če ga polomim, ali priznam krivdo - ali pa se izgovarjam, da ni šlo drugače, da so me prislili, da nisem vedel ...? Mora zaradi moje samovolje kdo umreti? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezus vzame križ na svoje rame. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Obsojenemu Jezusu so naložili križ ...Kot hudodelca, razbojnika, morilca so ga gnali na Kalvarijo.... piše čisto preprosto: Jezus vzame križ ... Jezus sprejme križ ... Čisto preprosto ... Pa jaz in moj križ? Ga sprejmem? Godrnjam, stokam, dolžim druge, da so krivi, se ga hočem znebiti, hočem naložiti drugim svoje težave? Sem pripravljen kdaj nositi breme, ki ni moje? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezus pade prvič pod križem. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Breme je težko, pretežko za izčrpanega in mučenega Jezusa. Ne gre več. Pade ... Tudi jaz padem, mnogokrat padem. Kaj naredim tedaj? Se jezim, jokam, težim drugim ...? Ali skušam zbrati svoje moči in premisliti, kako naj se poberem? Spoznam morda, da je nekaj pač moje in da je moja naloga izpolniti svoje poslanstvo, pa naj me pelje po kakršni koli poti? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezus sreča svojo žalostno mater Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Na poti na Kalvarijo se skozi množico opazovalcev Jezusu približa njegova Mati. Žalostno obličje Matere, ki ne more pomagati svojemu Sinu. Ne more ga rešiti križa. Ljubezen ima neslutene širine. Ne morem si misliti, da bi se kdaj mojemu otroku - in sploh otrokom - zgodilo kaj strašnega ... Ne morem sprejeti, da se res dogajajo strašne stvari po vsem svetu. Ne morem dojeti, da mnogo otrok hudo trpi. In vem, kako zelo trpijo ob njih tudi njihove mame ... Ne morem razumeti, da sploh kdo povzroča strašno trpljenje ... Kako naj pomagamo mame svojim otrokom sprejeti, čemur se ne morejo ali ne smejo izogniti? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Simon iz Cirene se vrača iz polja. Vojaki, ki jih skrbi, če bo Jezus sploh zmogel pot do mesta, kjer bo križan, Simonu ukažejo, da Jezusu pomaga ... Pomagam, ko kje opazim, da so v stiski? Pridem na pomoč sam od sebe ali šele, če me prosijo? Ali če me prisilijo okoliščine? Skušam videti stisko ljudi ali pa se raje obrnem stran, če jo vidim? Opazim tudi stiske duše? Je moja pomoč sočutna in nevsiljiva? Sprejmem tudi jaz pomoč, če jo potrebujem - in mi jo ponudijo? Jo sprejmem hvaležno ali kot samoumevno? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Veronika poda Jezusu potni prt. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus s težavo nosi križ, poten in zmučen. Sočutno pristopi ena od žena, Veronika, in mu rahlo obriše obraz. Pa jaz in moje sočutje? Pridem, čeprav so okrog "vojaki" in se morda bojim? Pridem iz ljubezni in sočutja ali morda zato, da me kdo opazi? Znam biti nežen, pozoren, prisluhnem trpečemu, čutim z njim? Nihče se ne bi smel dotakniti rane, če je nima s čim obvezati. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezus pade drugič pod križem. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Pot je dolga, težka, križ je težak, Jezus ne zmore več. Spet pade. Pa moji padci? Včasih padem po neumnosti, predvsem, ker sem premalo pozoren. Marsikateri padec se ponavlja na skoraj istem mestu. Kaj lahko naredim, da ne padem? Morda me padci ohranjajo ponižno? Želim si videti, jasno videti. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezus tolaži jeruzalemske žene. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Na poti Jezus sreča žene, ki sočutno jokajo ob tem, ko vidijo trpečega Jezusa. A Jezus jim pravi: "Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!" (Lk 23, 28) Kako blizu so mi te besede! Prav lahko se vidim med tistimi ženami in prav lahko vidim, kako sem pretresen in žalosten ob hudem, ki se dogaja soljudem, živalim, stvarstvu ... A kolikokrat začutim, kako zelo se me dotaknejo Jezusove besede, naj jokam nad seboj in svojimi otroki ... Se ukvarjam predvsem s tem, kar je moje? Ali se ukvarjam morda z drugim/i? Opazim hude stvari drugih zato, da mi lastnih ne bi bilo potrebno? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezus pade tretjič pod križem. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezusa breme spet premaga. Čeprav je duh močan, telo ne zmore. Pade pod križem. A zanj ni počitka. Mora vstati in nadaljevati pot. Včasih kljub močni volji padem. Kljub temu, da vem, kaj želim, kljub temu, da nočem narediti napake. Enostavno preveč je vsega. Želim si, da s svojim padcem ne ranim bližnjih. Želim si, da bi padec lahko sprejel le kot del svoje poti - in zbral moči za naprej. Padci včasih pomenijo tudi oddih na težki poti, morda lahko sekundo, dve, dan, dva ... malo počakam, da na novo osmislim svojo pot. Najtežje je, kadar se izgubi smisel poti ... Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezusa slečejo in mu dajo piti kis, pomešan z žolčem. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus doseže kraj, ki je določen za križanje. Slečejo ga. Tudi mene kdaj slačijo, ljudje zlohotno grebejo po meni. Moje besede sprevračajo. Mi kaj podtikajo. Nimajo občutka za moje sveto. Počasi se učim, da je to, kar je zame sveto, sveto tudi, če kdo to omalovažuje. Učim se, da morem ohraniti ponos tudi, če me kdo zaničuje. Četudi vedo o meni stvari, ki bi jih človek zaupal le prijateljem, sem vendar svoboden. Kot si želim spoštovanja do sebe, želim spoštovati tudi druge. Ali to vedo? Ali pa imajo drugačen občutek, občutek, da jih ne cenim? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezusa pribijejo na križ. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezusa pribijejo - tako so hiteli, da ne bi prišlo kaj vmes ... kajti obsodba je bila krivična ... a za vsako ceno so se ga hoteli znebiti. Včasih se mi zdi, da tudi mene pribijajo na križ. Vedo, da me boli, pa vendar ne odnehajo. Najhuje je sprejeti žeblje od najbližjih ljudi ...Morda tudi jaz koga pribijam s svojimi mislimi, sodbami? Se hočem za vsako ceno koga/česa znebiti? Si dovolim kdaj katerokoli sredstvo, da bi dosegel svoj cilj? Imam občutek za mero, kdaj je dosti mojega vztrajanja? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezus umre na križu. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo, pravi Jezus, ko visi na križu. Še tedaj, v hudih bolečinah, moli za druge, prosi zanje. Z njim sta križana tudi dva razbojnika. Eden pravi: Če si res Bog, naredi, da se rešiva trpljenja, drugi pravi: Midva sva kriva. A spomni se me, Jezus, ko prideš v nebesa! In Jezus mu pove, da je rešen! Jezusove zadnje besede so: Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo. In zdaj Jezus umre. Kar umre. Umre z njim upanje? Pa jaz? Ko se mi godi stiska, ali zmorem iz srca moliti: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo? Izročam svojo stisko Njemu, ki ima moč? Ali iz bolečine rodim kaj lepega, ali vidim, da moje trpljenje lahko vodi v svetlobo, morda tudi za koga drugega ... ali pa predvsem jokam in stokam? Pomislim kdaj, da kdo zame umira? Zaradi mene?Da morda zaradi mene kdo izgublja upanje, zaupanje? Usmiljenje ...                                                Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Mrtvega Jezusa snamejo s križa. Še prej s sulico preverijo, če je res mrtev, iz rane v prsni koš pritečeta kri in voda. Prijatelji snamejo mrtvo telo tistega, ki so Vanj verovali. Nekateri ljudje, ki so stali pod križem, so rekli: "Resnično, ta je bil Božji Sin!" Marija je pod križem in zdaj dobi v naročje mrtvega Sina. Ne morem si predstavljati, kako strašno je dobiti v naročje mrtvega otroka. Kaj zdaj vse sanje o Sinu, Odrešeniku? Najbrž je težko verjeti, da je v tako strašnem dogodku mogoče videti kaj svetlega, lepega, upanjskega. Pa jaz? Tudi jaz dobim kdaj "v naročje" svoje mrtve sanje. Mrtvo upanje ... Ostanem prazen, praznega srca, praznega naročja. Znam čutiti z ljudmi, ki se jim podira upanje? Verjamem v vrednost sanj, pričakovanja, čeprav ni videti nič? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas. postaja: Jezusa položijo v grob. Molimo te Kristus in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Mrtvega Jezusa povijejo v povoje in dajo v grob, ki ga odstopi Jožef iz Arimateje. Hitijo s položitvijo v grob, saj bo drugi dan praznik in tedaj tega ne bi smeli narediti. Grob je izklesan v skalo. Potem zakotalijo velik kamen pred odprtino. Grob zastražijo vojaki, kajti - kljub vsej neveri v Jezusovo moč se vendar pojavlja pomislek, kaj pa če vendarle Jezus vstane? Kaj vse sem jaz že pokopal? Ne samo pokojnih dragih, bližnjih, temveč morda tudi kakšne žive, v katere ne verjamem več ... Morda sem pokopal upanje v odnose? Morda sem pred grob zakotalil kamen, da ja ne bi vzklilo kaj lepega - da bi mrtvo ostalo mrtvo? Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas.https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/689