Lega. Cerkev stoji na travnati površini v vasi. Zgodovinski in umetnostnozgodovinski pregled. Toplice (Topplicz) so v arhivskih dokumentih prvikrat omenjene že leta 1352, cerkev sv. Štefana pa šele leta 1581 v popisu Pavla Bizancija. Navedena je tudi v zapisnikih iz let 1667 in 1677 in leta 1689 kot šmarješka podružnica v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Omenjata jo tudi arhivska dokumenta iz let 1753 in 1757. Arhitektura. Oblika in velikost okenca v južni steni ladje, ki ga je odprl Ivan Komelj leta 1974, izdajata, da je ladja v osnovi še romanska in tako dosti starejša od prve pisne omembe cerkve. Proti sredini 18. stoletja je bila prvotna srednjeveška arhitektura temeljito barokizirana. Pri tem je cerkev dobila zvonik z razgibano baročno streho, star oltarni prostor pa se je moral umakniti novemu, tristrano zaključenemu prezbiteriju, obokanemu z banjo s sosvodnicami. Najkasneje takrat so zazidali tudi romansko okence, ladja pa je dobila nove večje okenske odprtine. Oprema. Ob barokizaciji arhitekture je v cerkev prišla tudi nova oltarna oprema. Še za časa župnika Janeza Volčiča je bila v glavnem oltarju slika Kamnanje sv. Štefana, katere avtor naj bi bil slikar Valentin Metzinger, ki naj bi naslikal tudi podobo sv. Magdalene v stranskem, starinsko izrezljanem, oltarju. Volčič piše, da je v topliški cerkvi ob izteku 18. stoletja našel zavetje tudi lesen, skoraj ves pozlačen Marijin oltar, nekdaj imenitno delo z mnogimi angelci, ki se je moral umakniti iz stranske kapele šmarješke župnijske cerkve. Danes od te imenitne oltarne opreme ni ostalo veliko. Obe Metzingerju pripisani sliki sta se izgubili, tudi starega šmarješkega oltarja že dolgo ni več. Na glavnem oltarju lahko le slutimo blišč in razkošje baročnega rezbarstva, saj je na debelo prekrit s kasnejšimi barvnimi premazi. Stranska oltarja, eden posvečen Mariji in drugi sv. Florijanu, sta skromno obrtniško delo. Mogoče sta, tako kot glavni portal, iz okoli leta 1880, mogoče pa sta nastala šele okoli 1921. S tem letom je namreč datirana slika Matere Božje, ki visi na severni steni ladje. Glavni oltar sv. Štefana v podružnični cerkvi na Toplicah (Šmarjeških). Ob zadnji obnovi notranjščine v 80-tih letih 20. stoletja se je moral iz cerkve umakniti tlak, sestavljen iz opečnih tlakovcev in položen v zanimiv vzorec. Žal pa so odstranili tudi lesen pevski kor, katerega dno (tla) in spodnje obitje stopnic sta bila sestavljena iz desk starega lesenega poslikanega stropa. Na njih so bile v črnih, belih in rdečih barvnih tonih upodobljene rozete, krogovičja, rombi, križci in vitice. Po motiviki, barvnih tonih in poteku desk lahko sklepamo, da je šlo za ostanke prvotnega, verjetno še gotskega stropa.https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/15