Koglo, cerkev sv. Lenarta

Lega. Cerkev stoji na vrhu 417 metrov visokega, z vinogradi poraslega razglednega hriba nad Gorenjo vasjo.

Zgodovinski in umetnostnozgodovinski pregled. France Blaznik piše, da se Koglo (Haeglein) prvikrat omenja leta 1318 v klevevškem urbarju, po Milku Kosu pa je vas Sela (uilla Dorflein) v listinah navedena že okoli leta 1306. Zanimivo je, da srednjeveške listine ne navajajo cerkve. Ta se v pisnih virih prvikrat pojavi šele v 17. stoletju in sicer v zapisnikih iz let 1667 in 1677, in leta 1689 tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Zapisnik v goriškem arhivu iz leta 1753, iz katerega črpa Volčič, pravi, da je cerkev posvečena sv. Barbari, da je pri oltarju te svetnice tudi bratovščina sv. Barbare in da so maševali le pri tem oltarju. Kot cerkev sv. Barbare je stavba vrisana še na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787. Čeprav v kartam pripadajočem opisu cerkev ni neposredno omenjena, pa jo lahko prepoznamo v tekstu, ki pravi,